Zavod APGA


APGA

AGENCIJA ZA PROMOCIJO GIBALNIH AKTIVNOSTI

Analize študij, ki obravnavajo pomen gibalnih dejavnosti v delovnem okolju na nivoju posameznega podjetja v povezavi z zdravstveno odsotnostjo z dela kažejo, da je razmerje med vloženimi sredstvi in prihodkom tudi do 1:15.


Programi gibalnih dejavnosti v delovnem okolju lahko podjetja vplivajo na zmanjšanje odsotnost z dela od 6-32%, zmanjšajo izdatke za zdravstvo za 20-55%, povečajo produktivnost za 2-52% in zmanjšajo število bolezni in smrti za okoli 15%.


Ključni pogoj uspešnega uvajanja promocije zdravja na delovnem mestu je vključenost in podpora vodstvenega kadra.


Od odnosa vodstvenega kadra je odvisno kako bodo storitve programa sprejemali in koristili zaposleni.

EKONOMSKI CILJI IN KORISTI

Z ustrezno organiziranostjo in strokovnim pristopom k izvajanju programa, lahko pričakujemo in tudi izmerimo ekonomski učinek programov gibalnih aktivnosti, ki se bodo odrazili kot:

- znižanje stroškov zaradi nesreč pri delu in bolezni,

- znižanje stroškov odsotnosti z dela zaradi bolezni,

- manjša fluktuacija zaposlenih,

- manj stroškov uvajanja novih zaposlenih,

- večje zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih,

- večja motiviranost in zavzetost zaposlenih,

- manjša utrujenost pri delu,

- manj spontanih odmorov pri delu,

- manj poškodb pri delu,

- manjši stroški z naslova zavarovanj in zdravstva,

- večja kakovost dela, večja produktivnost,

- večja konkurenčnost



Po podatkih WHO programi promocije zdravja in gibalnih aktivnosti v povprečju prinašajo 27% znižanje zdravstvene odsotnosti, 26% znižanje zdravstvenih stroškov, 32% zmanjšanje stroškov nadomeščanja zaposlenih in plačil zdravstvene odsotnosti zaposlenih.



DRUŽBENO SOCIALNI CILJI IN KORISTI

Največ koristi od promocije zdravja pri delu imajo brez dvoma za podjetje najpomembnejši viri – zaposleni. Zaradi bolj zdravega vedenja in upadanja težav z zdravjem se njihova duševna in telesna blaginja veča, stališče do dela pa izboljšuje. Od tega imajo korist tudi zdravstvene zavarovalnice – vlaganje v zdravje zaposlenih torej koristi vsem.

 Koristi od promocije zdravja pri delu pridejo najbolj do izraza na dolgi rok, če so integralni del dolgoročne politike podjetja in razvoja človeških virov. Uspešna organizacija temelji na zdravih delavcih, ki delajo v spodbudnem okolju.


Družbeno socialni cilji in koristi so:

- boljši odnos zaposlenih do podjetja in nadrejenih,

- večja in boljša dovzetnost za spremembe na delovnem mestu,

- izboljšanje socialnih stikov zaposlenih, zmanjšanje občutka odrinjenosti od družbe,

- boljši socialni status posameznika,

- boljša identifikacija, pripadnost podjetju,

- pozitivna podoba podjetja in vodilnih v družbi,

- izboljšana samopodoba zaposlenih,

- boljša kvaliteta »delovnega življenja«

- boljše zaposlitvene zmožnosti posameznikov z delovnimi omejitvami, posledicami poškodb in kroničnih bolezni,

- večja ozaveščenost o odnosu do socialnega, okoljskega, delovnega okolja in življenjskega sloga nasploh,

- zaupanje investitorjev, večji ugled in prepoznavnost podjetja,

- večja družbena odgovornost podjetja.


ZDRAVSTVENI CILJI IN KORISTI

Redna skrb za psihofizično počutje posameznika s pomočjo športa je kot stil življenja danes eden najučinkovitejših načinov zdravstvene preventive.


Z redno gibalno aktivnostjo vplivamo na:

- povečanje odpornosti telesa in zmanjšanje tveganja kroničnih bolezni,

- izboljšanje srčno – žilnih sposobnosti in zmanjšanje srčno – žilnih bolezni,

- izboljšanje psihosomatskega stanja,

- zdrav način življenja (zdrava prehrana, brez kajenja…),

- višjo pričakovano starost,

- daljšo pričakovano delovno zmožnost brez poškodb in bolezni,

- večjo delovno sposobnost,

- boljšo zaposlitveno zmožnost tudi v starejšem obdobju,

- večji odstotek starejše populacije brez kroničnih bolezni,

- večji delež družbe z zdravim načinom življenja.


V 14 let trajajoči študiji je Cady ugotovil, da imajo telesno dobro pripravljeni (gibalno aktivnejši) zaposleni le osmino poškodb pri delu v primerjavi z telesno slabo pripravljenimi (gibalno) neaktivnimi ter da gibalno manj aktivni predstavljajo dvakrat več stroškov delodajalcu zaradi poškodb pri delu.